Sodobno šolanje konja ali kako čim hitreje do varljivih rezultatov

Najlažje je konju pripeti katere od pomožnih vajeti. Izbiramo lahko med mnogimi „pomagali“. Konjevo počutje in bolečine niso pomembni: preprosto prisilimo ga v določeno držo telesa in že lahko paradiramo po maneži. Pa poglejmo do kakšnega rezultata smo konja s takšnim treningom pripeljali: boleči procesi v hrbtu, dolgoročna šepanja – vse prevečkrat že pri mladih konjih.

Lastniki konj vsakodnevno k veterinarjem vozijo mlade konje, ker so le-ti brez volje, šepavi, se upirajo ali se vzpenjajo. Ti konji kažejo večinoma enostransko, tudi spreminjajoče se šepanje v zadnjem delu, ki se še stopnjuje med delom na krožnih linijah. Kar je na začetku le napaka v taktu, se sčasoma stopnjuje: konji s e ne pustijo dobro izsedeti, v želji, da bi se izognili bolečini, se upirajo dejstvom, so nepropustni in zategnjeni in jih v končni fazi v želeno držo lahko spravimo samo še s pomočjo pomožnih vajeti in grobe roke. Za take konje je značilno, da se slika gibanja še poslabša pod težo jahača. Če konja lonžiramo samo na oglavki, brez uzde, pomožnih vajeti, sedla ali sedelnega pasu, se gibanje znatno izboljša.

KDO JE KRIV?

Redko kdo išče vzrok za to težavo tam, kjer se nahaja: v slabem jahanju. Vsakodnevno »vlečenje konja skupaj“ s togo in nepopuščajočo roko ali še slabše s pomožnimi vajetmi (schaufzügel) , je srž tega problema, ki se ga vsi izogibajo. Ljudje, ki uporabljajo pomožne vajeti pogosto vedo zelo malo ali nič o njihovi strokovni uporabi.  …{+}

Članek je v celoti dostopen samo registriranim članom.
Prijava (Pogoji uporabe)