15.04.2009

Center konjeniškega športa Celje – predstavitev

Center konjeniškega športa Celje (CKŠC) smo obiskali ravno v času 3. zimskega turnirja v preskakovanju ovir, na katerem je gostovalo 163 konj. CKŠC nam je predstavila direktorica ga. Nika Bosio, pogovarjali pa smo se tudi z g. Zlatkom Polajžerjem, ki v CKŠC vodi marketing in tržno komuniciranje ter g. Borutom Knapičem, ki je operativni vodja CKŠC.

Med kratkim sprehodom smo si ogledali infrastrukturo Centra, ki je verjetno trenutno najmodernejša v Sloveniji, zagotovo pa se lahko postavi ob bok tudi večini evropskih konjeniških centrov. V Centru je pod isto streho združen hlev, pokrita jahalnica s tribunami ter restavracija, v izdelavi pa so tudi sobe in konferenčni prostor. Pri gradnji so se zanašali na izkušnje tujcev in na podlagi teh pripravili lasten projekt. Ob nabiranju informacij so si tako poleg konjeniškega sejma Equitana ogledali tudi mnogo konjeniških centrov v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem ter med drugim obiskali Isabell Werth, Christiana Ahlamnna, Ludgerja Beerbauma in druge znane ljudi iz sveta profesionalnega konjeništva.

hlev, jahalnica, restavracija

Ogledali smo si hlev s skupno kapaciteto 46 boksov, od tega je 37 boksov notranjih, 9 pa je angleških. Hlev je razdeljen v tri ločene enote. Vsaka enota ima svojo sedlarno, garderobo in kopalnico za konje in je tako ločena od ostalih, kar konjem v posamezni enoti omogoča več miru. Hlev je prostoren, zračen in svetel, opremljen z boksi nemškega proizvajalca Hau Pferdesport. Boksi so veliki po 12,25m2 (3,5m x 3,5m), kar je udobno tudi za večje konje in predstavlja nekakšen nadstandard. Tla v boksih so zaradi funkcionalnosti nižja od hodnika, rob pa je obzidan z zaobljenim klinkerjem, kar zmanjšuje možnost poškodb. Na tleh boksov je kislinoodporen asfalt, v bokse pa je vgrajen izredno trd afriški les, ki je gojen posebej za ta namen in ga konji ne grizejo. Strop v hlevu je lesen, kar omogoča dobro klimo v hlevu, njegovo konstrukcijo pa nosijo tudi stebri boksov, kar je predstavljajo posebno zahtevo za proizvajalca. Vse te detajle je možno najti v različnih hlevih po Evropi in tako zbrani in vgrajeni v enem hlevu so dokaz, da je bil projekt CKŠC zares natančno premišljen. Kot zanimivost nam je ga. Bosio omenila, da so v hlevu edino razkošje v pravem pomenu te besede »zlate krogle« na vrhu boksov, ki so dejansko pozlačene. Razlog za to razkošje je cena, ki je bila ugodnejša od medeninastih in tudi nižja od barvanih z zlato barvo. Sicer imajo predvsem estetsko funkcijo, pa vendar v hlevu predstavljajo nekakšno piko na i. V hlevu nastiljajo konjem s priznano lesno steljo Alpenspann, uporabljajo pa glede na željo lastnikov konj tako navadno kot tudi takšno z mikroorganizmi, kateri razkrajajo urin. Slednja postane temna in manj prijetna za oko, zato se nekateri lastniki še vedno raje odločajo za navadno. Za konje skrbita dva hlevarja, lastniki pa imajo časovno neomejen dostop do svojih konj. Kovač in veterinar ostajata osebna izbira vsakega lastnika konja. Na vprašanje o ceni oskrbe so nam povedali, da znaša cena osnovne oskrbe konja v CKŠC 300,- EUR plus DDV in je ne nameravajo spreminjati, če ne bo posebnih sprememb na trgu, ki bi jih v to prisilile, čeprav se zavedajo, da bi zmogli doseči višjo ceno na trgu oskrbe konj.

celje3

Pokrita jahalnica je velika 65m x 33m, je svetla in zračna in tudi v nočnem času dobro razsvetljena, podlaga v njej pa je prvič v Sloveniji izvedena po inovativnem sistemu ˝Ebbe Flut˝ (plima in oseka), pri katerem je jahališče pravzaprav bazen, po katerem so razpeljane cevi, čez pa pride nasutje, ki predstavlja jahalno podlago. Namakanje se tako odvija od spodaj, ko se po ceveh dovaja oz. odvaja voda, z višino njenega nivoja oz. količine pa je možno tudi regulirati čvrstost podlage. Za namakanje uporabljajo izključno meteorno vodo, ki jo zbirajo s strehe. Nad jahalnico se nahaja prostoren balkon, kjer razmišljajo o ureditvi VIP tribune. Ker je z obeh strani jahalnice hlev, v njej pozimi nimajo težav z zmrzovanjem. Sicer v jahalnici velja urnik, po katerem ima šola jahanja fiksne termine, ostalo pa se odvija po vnaprejšnjem dogovoru.

Poleg jahalnice sta na voljo tudi sprehajalna naprava ter prostorno zunanje jahališče v izmeri 60m x 90m, ki se ga po potrebi lahko pregradi v dve jahališči v izmeri 60m x 45m. Podlaga na zunanjem jahališču je enaka kot v jahalnici, tudi sistem namakanja je enak in dobro funkcionira tudi ob močnejših padavinah. V zimskem času imajo na zunanjem jahališču postavljen šotor, kjer je bil v času tekmovanj tudi ogrevalni prostor.

sprehajalna naprava

Za izgradnjo izpustov so najeli sosednje zemljišče, vendar kot so nam povedali, tekmovalci ne izkazujejo pretiranega interesa po izpustih zaradi bojazni pred poškodbami.

Vsem, ki imajo svoje konje na oskrbi v CKŠC, je na voljo vsa omenjena infrastruktura.

V objektu se poleg hleva in jahalnice nahaja tudi prijeten in moderen gostinski lokal, kjer smo v sicer mrzlem petkovem večeru na toplem in v prijetnem vzdušju poklepetali in izvedeli še dosti zanimivega. Kavarnica in restavracija, ki jo vodijo sami, je odprta od ponedeljka do petka od 12h do 22h, ob sobotah pa od 9h do 22h. Zaenkrat še nimajo lastne kuhinje, jo pa načrtujejo kmalu. Dotlej si pomagajo s cateringom.

prijetna notranjost lokala

Zanimala nas je tudi tudi finančna plat investicije in izvedeli smo, da je po približni oceni investicija v CKŠC doslej znesla na cca. 3,5 mio EUR, financirali pa so jo iz lastnih sredstev brez subvencij, ki jih je nasploh izredno težko pridobiti. Povrnitve oz. amortizacije ne pričakujejo, saj je kalkulacija pokazala, da bi polno zasedena kapaciteta 70 konj investicijo povrnila v 20 letih, oni pa imajo kapaciteto 46 konj in tako je doba vračanja toliko daljša, povečevanje kapacitete pa bi pomenilo nove investicije. Kljub temu pa so se postavitve konjeniškega centra lotili resno, kot vsakega drugega projekta in želijo, da bi kljub temu Center živel in se razvijal uspešno. Pri gradnji so sodelovali z več izvajalci, med njimi gre omeniti podjetji Schlosser Holzbau in Hau Pferdesport iz Nemčije, sama gradnja pa je bila predvsem zaradi statike zelo zahtevna. V kolikor bi s sedanjimi izkušnjami gradili ponovno, ne bi spreminjali dosti, morda bi le dodali še eno vrsto boksov in tako postavili nekoliko večjo kapaciteto hleva.

V okviru CKŠC pa deluje tudi konjeniški kljub, kamor so uspeli privabiti nekatere uspešne tekmovalce, kot so Borut Knapič, ki je tudi operativni vodja Centra, Primož Rifelj, Andrej Kučer in Lidija Grum med člani; pa Lana Tanko, Nastja Udovč, Boštjan Bizjak, Nina Pangeršič in Martin ter Robert Kučer med mladinci oz. ml. mladinci. Cilj kluba je postati najboljši konjeniški klub v Sloveniji. S svojo ekipo se nameravajo v letu 2009 udeležiti tudi Mediteranskih iger v Atenah in pa Evropskega prvenstva v Londonu.

ekipa Centra konjeniškega športa Celje

Visoke cilje kluba oz. pot do njih uresničujejo z veliko zagnanosti s strani tekmovalcev ter tudi s sodelovanjem s priznanimi strokovnjaki iz sveta konjeništva. Tako so že organizirali treninge z g. Willijem Melligerjem, nekdanjim švicarskim reprezentantom v preskakovanju ovir in imetnikom dveh srebrnih olimpijskih odličij. G. Melliger je bil zaradi pretekle izkušnje iz Slovenije sprva zadržan, nato pa počasi vedno bolj navdušen in sedaj že tretjič prihaja v Slovenijo. Našim tekmovalcem je tudi prijazno pomagal do vabil za turnir v Linzu, kamor si že dolgo prizadevajo, da bi lahko šli tekmovat. Prav tako je v CKŠC letos treniral g. Lars Meyer zu Bexten, ki je eden od šestih FEI mentorjev, ki iščejo mlade talente in skrbijo za razvoj FEI-jevega sistema treniranja po vsem svetu. Na povabilo naj bi k njemu iz Slovenije na trening odšli tudi mladi Nastja Udovč ter Iza Vele. Nedavno je v CKŠC slavni oblikovalec parkurjev g. Olaf Petersen vodil seminar. Zapreke, na katerih trenirajo in tekmujejo v KCŠC, so bile izdelane v podjetju g. Petersena, ki je prijazno ponudil, da bo pri njih letos postavljal parkurje za eno tekmo v jesenskem terminu. Za sodelovanje so se dogovarjali tudi z g. Ottom Beckerjem, ki pa je med tem postal nemški zvezni reprezentančni trener in mu je ta angažma zasedel urnik do te mere, da za zdaj sodelovanje ni mogoče.

Ker je jasno, da je CKŠC usmerjen predvsem v preskakovanje ovir, pa smo jih za konec vendarle povprašali, kakšne, če sploh, imajo cilje na področju dresurnega jahanja. Povedali so nam, da so zaradi enotnih interesov dejansko popolnoma usmerjeni v preskakovanje, vendarle pa so njihova vrata odprta tudi drugim disciplinam in tako predvidevajo organizacijo tako dresurnih tekmovanj kot tudi tekmovanj v vožnji vpreg, predvidoma s sodelovanjem z zunanjimi organizatorji posameznih prireditev na lokaciji CKŠC.

Tudi sicer so odprti za znanje s področja dresurnega jahanja, ki je nepogrešljivo tudi v ostalih disciplinah in preskakovanje ni nobena izjema. Opravili so tudi že nekaj razgovorov v tej smeri, vendar za zdaj le-ti še niso prinesli konkretnih načrtov. So pa že uspešno sodelovali s priznanim lipiškim glavnim trenerjem g. Igorjem Mavrom, a je to sodelovanje trenutno vsled časovne stiske v mirovanju.

Petkovo popoldne nam je tako minilo v zelo prijetnem vzdušju v dobri družbi in kljub precej pestremu dogajanju na ta tekmovalni dan smo si CKŠC ogledali in ga doživeli v živahnem vrvežu tekmovalnega konjeništva. Prepričali smo se, da je CKŠC velika pridobitev ne le za konjeništvo v Celju, tekmveč za konjeništvo celotne Slovenije. Ob raznih prilikah bomo z veseljem skrenili s štajerske avtoceste pri izvozu Celje – zahod, od koder je CKŠC oddaljen le lučaj in vendar prijetno skrit za gozdičkom, ki varuje pred hrupno avtocestno žilo, ki domovino celjskih grofov hitro in učinkovito povezuje tako s prestolnico kot tudi drugim največjim slovenskim mestom.